MISEL DNEVA
Kadar iz strahu pred bolečino in prizadetostjo zapečatimo svoje srce pred prejemanjem in izražanjem ljubezni, izženemo resnico o tem, kdo dejansko smo, izklopimo zavest o Bogu, izgubimo stik z resničnim zaupanja vrednim vodstvom... Uživajmo v ljubezni. Naša esenca je čista ljubezen, bistvo življenja je ljubezen, stvarstvo, univerzum, Bog... je Ljubezen.
*************************************************
Ko svoje misli, besede ali dejanja prepoznamo za napačna, nima nobenega smisla, da se žremo, kaznujemo in počutimo krive. Napake je preprosto treba popraviti. Dobro jih je preobraziti v sredstvo osebnostne rasti, sprejeti nauke, ki nam jih prinašajo in odpustiti sebi; pa tudi prositi, da bi bili vsi vpleteni rešeni neprijetnih posledic teh napak.
*************************************************
Večinoma imajo strahovi, tudi takrat ali še posebej takrat, ko se zdijo tako nerazumski ali nelogični, vzrok nekje, mogoče zelo globoko znotraj, v davnih časih, pozabljenih doživetjih...Če ga odkrijemo, se naboj lahko v trenutku sprosti, povsem mogoče je.
*************************************************
Včasih se odzivamo na impulze okolja, plešemo v ritmu soljudi, dopolnjujemo zloženke drugih. Včasih pa je čas, da prevzamemo pobudo, postanemo navdih, zaženemo dogajanje...v ritmu vdiha in izdiha, dneva in noči...v nekakšnem popolnem ravnovesju.
*************************************************
Le koga bomo ljubili, če ne sebe, to dragoceno bitje, ki smo, enkratno udejanjenje božanskega...z vsemi sencami, ki potrjujejo da smo sonce...z vsemi darovi, ki jih s svojo edinstvenostjo prinašamo svetu...sebe, tako posebne v svojem izrazu...
*************************************************
Preživimo več časa drug z drugim, posvečajmo se družini in prijateljem, veselimo se in jočimo skupaj, pomagajmo si in skrbimo za sočloveka, ustvarjajmo povezani, pogovarjajmo se in se držimo za roke...Ničesar ne bomo odnesli s seboj ko bo čas za odhod; niti hiše, niti denarja, ne avtomobilov, ne jaht, še telo bomo slekli...ostala pa nam bo naša esenca, spomin duše na vse vzvišene trenutke, ko smo se dotikali drug drugega.
*************************************************
Kako drugače bi se počutili, če bi svoja srca namesto s tarnanjem zaradi stvari, ki jih nimamo polnili s hvaležnostjo za vse kar imamo - začenši s svežino vode, ki jo lahko pijemo, toplino domov, v katerih bivamo, obiljem hrane, ki vsak dan polni naše krožnike, neskončno lepoto dežele, kjer smo doma...dobrine, ki jih imamo za samoumevne, pa to za marsikoga sploh niso...
*************************************************
Ko so stara prepričanja, načini razmišljanja in vedenja pripravljeni, da odidejo in zapustijo naša življenja se to včasih lahko zgodi v trenutku, čez noč, včasih pa proces spreminjanja traja nekaj časa, staro se še kdaj pa kdaj pritihotapi in novo nam je še malce tuje. Zato je koristno in blagodejno, da preobrazbo opazujemo, jo spremljamo, sprejmemo tempo, se navajamo na novo, smo nežni s seboj in zelo, zelo potrpežljivi.
*************************************************
Vsak mad nami je celoten svet zase. Če želimo prodreti zares globoko v ta svet in čimbolj spoznati, videti in razumeti sočloveka, dojeti kdo v resnici je, je dobro, da mu resnično pozorno in odprto prisluhnemo...s celotnim bitjem, brez svojih predstav, pričakovanj ali predpostavk na podlagi lastnih izkušenj...samo poslušamo in srkamo...
*************************************************
|